Hm...

Reka zivljenja gre mimo le jaz sem na bregu
Leta prehitro bezijo to dobro vem
Dosti je takih, ki so me zelele
Ki bi ob meni srecno zivele
Moje srce pa le zate draga gori
Luna ze steje srebrno na temne oblake
V starem zvoniku ze davno odzvonil je zvon
Sreco mi, da tvoja blizina
Vecno bos ti moja edina
Saj sem brez tebe galeb zlomljenih kril
Zate zivim, ker je zivljenje
Mi podarilo vero v ljubezen sreco za dva
Zate zivim, ker sem izpolnil
Vse svoje sanje najlepse zelje tega sveta

Tokrat pa ena dobra za spremembo

Tako sem se

tako sem se ti predala
v ustje maternice
brez želje spočetja
razmnoževanja
tvoj krak v moji zvezdi
zapičen, pokončen …
ščegeta ples izpod teles
dvoje ust v eni glavi
trepeta organ orkanski
brez slave in lave
bruhajoč v telo
leže
spočije
oddahne
pokrije
s seneno kopico ustje zakrije …

Silva Langenfus

Že dneve jesen si na prste prešteva…

Čeprav v slovesu še vedno je živa.
Narava se v belo obleko odeva,
od plesa utrujene listke pokriva.

Zaspali pod kosmi so mlečnih opalov,
da greli - hranili bi zemljo … sokove,
ki v soncu kapljajo z nebesnih kristalov,
se v njih razkrojili za nove rodove.